NEKAJ UTRINKOV Z MEDNARODNEGA ESPERANSTKEGA KULTURNEGA FESTIVALA

»INTER-FEST«, BJELOVAR 2017

 

V hrvaškem mestu Bjelovar je potekal v času od 5. do 12. avgusta 1. mednarodni esperantski kulturni festival »Inter-Fest«.

Udeležilo se ga je 120 udeležencev iz 17 držav. Med njimi je bila tudi 4-članska skupina iz Slovenije: Anton Mihelič, Reneja Mihelič, Nika Rožej in Davorin Jurač.

Glede na to, da se je omenjena skupina udeležila samo nekaterih festivalskih prireditev, v prvih 3 dneh, je v tem članku nanizanih nekaj najzanimivejših utrinkov s teh prireditev.

Naj začnem z zanimivo razstavo »Moj prvi učbenik abecede«. Razstavljenih je bilo 120 učbenikov iz 42 držav, med njimi 3 tudi iz Slovenije, ki jih je organizatorjem festivala poklonila naša skupina že na lanskem srečanju.

 

INTERFEST 006

 

Z leve: Davorin Jurač, Aranka László, Nika Rožej, Anton Mihelič, Reneja Mihelič

 

Izjemno sproščeno vzdušje je vladalo na spoznavnem večeru v Hotelu Central, kjer so nas ob okusni večerji zabavali: igrivi ruski glasbenik Mikaelo Bronŝtejn, ansambel »Stari prijatelji« iz bjelovarske češke skupnosti, z izjemnim pevcem Dubravkom Kovačevićem in zanimiva francoska dvojica Fraçoise in Dédé. Poleg živahnega plesa in zabave je bila tudi tombola, kjer je »zadela« vsaka srečka.

 

INTERFEST 055

 

Nastop čudovitega tenorista in esperantista Nevena Mrzlečkega

 

Programsko zelo bogata svečana otvoritev se je pričela s himno Hrvaške in esperantsko himno, ki ju je odlično zapel že omenjeni Dubravko Kovačević. Sledili so pozdravni govori predstavnikov mesta Bjelovar in Hrvaške esperantske zveze, nato pa glasbeni nastopi izjemnega hrvaškega tenorista in esperantista Nevena Mrzlečkega, že omenjenega Rusa Mikaela Bronŝtejna, dveh mladih nadarjenih saksofonistov Jakova Jurkovića in Svena Crnkovića ter že omenjenega francoskega para Fraçoise in Dédé. Prikazan je bil tudi kratek priložnostni film, posvečen obletnici tragedije atomskega napada na Hirošimo.

V osrednjem mestnem parku je sledilo skupinsko fotografiranje.

V stavbi Visoke tehnične šole in Ekonomske fakultete je Rus Bronŝtejn navdušil s pestrim izvajanjem (petje ob kitarski spremljavi) v esperanto prevedenih skladb.

 

INTERFEST 008

 

Eno od omizij na spoznavnem večeru v Hotelu Central

 

V Kulturnem in multimedijskem centru je Josip Pleadin, eden od glavnih organizatorjev festivala, predstavil bogato življenje in delo ene od najpomembnejših osebnosti v mednarodnem esperantskem gibanju, Iva Lapenne. Glede na to, da je bil Lapenna tudi glasbeno izobražen kot violončelist, je pred predavanjem mlada nadarjena violončelistka Blanka László izvedla krajši glasbeni program.

V katedrali Sv. Terezije Avilske je bila izvedena sveta maša v esperantu, kjer je navdušil pater Vladimir (Rikard) Patafta z odličnim vodenjem maše v esperantu. Neven Mrzlečki je ponovno navdušil, tokrat z izvajanem duhovnih skladb iz različni zgodovinskih obdobij.

 

INTERFEST 162

 

Mlada nadarjena violončelistka Blanka László

 

Skoraj 2 uri trajajoča večerna prireditev 2. dne festivala je postregla s pestrim programom mestnih in okoliških folklornih skupin, in sicer pod imenom »Bjelovar poje s srcem«.

 

INTERFEST 052

 

Igrivi Mikaelo Bronŝtejn

 

Tretji festivalski dan, ker je še sodelovala navedena skupina slovenskih esperantistov, se je pričel z okroglo mizo na temo »Kulturno združevanje multietične Evrope«. Sodelovali so dobri poznavalci esperanstke kulture in književnosti: Tomasz Chmielik iz Poljske, Georgi Mihalkov iz Bolgarije, Neven Kovačević in Josip Pleadin, oba iz Hrvaške. Debata je bila konstruktivno-kritična, še posebej, ko je šlo za vprašanja vplivov jezikov in dialektov ter sprememb v razvoju jezika esperanto.

 

INTERFEST 060

 

S predstavitve življenja in dela Iva Lapenne, ene najvidnejših osebnosti sodobnega esperantskega gibanja

 

Sledil je 5. Recitatorski natečaj esperantske poezije. Recitatorji so bili razdeljeni v dve kategoriji in sicer kategorija »Dijaki in študenti« ter kategorija »Odrasli«.

Od že navedene slovenske skupine so sodelovali: Anton Mihelič z recitacijo v esperanto prevedene pesmi »Fala« hrvaškega pesnika Dragutina Milivoja Domjanića (v esperanto prevedel Josip Velebit kot »Dankvortoj«), Reneja Mihelič z recitacijo pesmi »More« Josipa Pupačića (v esperanto prevedel Ivica Špoljarec kot »La maro«) in Nika Rožej z recitacijo Prešernove pesmi »O, Vrba« (v esperanto prevedel Josip Granĝa kot »Ho, Vrba«).

 

INTERFEST 056

 

Dvojica Fraçoise in Dédé iz Francije

 

V kategoriji »dijaki in študenti« je prepričljivo zmagala dijakinja Ivana Pleskina, ki je prejela tudi pokal za zmago v skupni uvrstitvi, v kategoriji »odrasli« pa je zmagala esperantistka s Čateža ob Savi, Reneja Mihelič, ki je prejela »zlato medaljo«. Vsi udeleženci so prejeli posebne diplome, kot priznanja za sodelovanje.

Nastope je ocenjevala posebna mednarodna žirija, v sestavi Lidia Ligęza iz Poljske, Mikaelo Bronŝtejn iz Rusije in Georgi Mihalkov iz Bolgarije.

 

INTERFEST 028

 

Predaja simboličnega darilca predstavnikoma Društva esperantistov Bjelovar, predsedniku Franju Forjanu (tretji z leve) in sekretarju Festivala Inte-Fest Josipu Pleadinu (drugi z leve)

 

 

Zadnja točka programa tretjega festivalskega dne, kjer je še prisostvovala slovenska »delegacija«, je bil koncert enkratnega Nevena Mrzlečkega v sodelovanju že omenjene nadarjene mlade violončelistke Blanke László. Izvajale sta različne v esperanto prevedene skladbe, od katerih je bilo udeležencem nekaj še posebej znanih in so zato njihova srca še kako ganile.

 

INTERFEST 177

 

Slovenski udeleženci na 5. Esperantskem recitatorskem natečaju (desno Reneja Mihelič z »zlato medaljo« v skupini »odrasli«)

 

Posebej velja pohvaliti odlično organizacijo Festivala s strani Društva esperantistov Bjelovar, ki je s skupino predanih esperantistov in drugih sodelujočih, ob pomoči uprave mesta Bjelovar in Bilogorsko-Bjelovarske županije, zagotovilo pester in kvaliteten program najrazličnejših kulturnih in zabavnih dogodkov.

Sami dogodki, bogato festivalsko gradivo in sprotno dnevno obveščanje udeležencev s tekstovnimi in slikovnimi informacijami ter ob močni medijski podpori so učinkovito in nevsiljivo predstavili rabo esperanta na različnih področjih, tako za esperantsko kot tudi za neesperantsko javnost. To pa je bil tudi poglavitni namen bjelovarske prireditve, ki jo lahko uvrstimo ob bok največjih esperantskih prireditev na svetu.

 

Tekst: Anton Mihelič

Foto: Anton Mihelič, Sanja Pleskina, Davorin Jurač