10. kongres EEU

Rijeka, Hrvaška, od 6. Do 12. julija 2014

___________________________________________________________________

ESPERANTSKO GIBANJE NA LOKALNEM NIVOJU

(Primer dobre prakse)

 

Anton Mihelič

Klub esparantistov Posavja, Slovenija

antonmhl@gmail.com

POVZETEK

 

Avtor članka prikaže prehod iz študijskega krožka esperanta v ustanovitev kluba esperantistov, in to na kar najbolj eleganten in enostaven način, s pripojitvijo kluba k že ustanovljeni literarni sekciji v okviru lokalnega kulturnega društva.

V nadaljevanju je v prispevku prikazana pisana paleta aktivnosti kluba, ki so objavljene v različnih medijih obveščanja in so tako pomemben prispevek k širjenju esperantske ideje.

V sklepnih mislih avtor prispevka kritično opozori na nujnost vključevanja esperanta v šole in druge organizacije predvsem mladih ter na vse pomembnejše javne prireditve, na vseh nivojih družbenega delovanja.

Prispevek je popestren s fotografijami, ki bralca dodatno prepričajo o pestrosti in široki naravnanosti dela lokalnega kluba esperantistov ter o zagnanosti njegovih članov. 

 

1.     UVOD

Namen pričujočega prispevka je prikazati enega od možnih primerov dobre prakse, kako »zanetiti in razpihovati ogenj« esperantske ideje z nevsiljivimi, dobro pripravljenimi izobraževalnimi oblikami in esperantskimi kulturnimi prireditvami. Gre za Klub esperantistov Posavja (KEP), regije na JV Slovenije. Pri tem se prepletajo tako enakopravnost sodelovanja, zadostna motivacijsko-ciljna naravnanost, prilagodljivost in prijetnost druženja udeležencev pri učenja esperanta, kakor tudi izjemna pripravljenost in samoiniciativnost članov kluba za izvajanje dovolj vabljivih in različnih oblik delovanja. To početje pa ima lahko tako močan zagon, da člani esperantskega kluba/društva samoiniciativno na različne načine popularizirajo esperantsko idejo in generirajo ideje za nove in nove oblike esperantskega izobraževanja in osveščanja prebivalstva o esperantski ideji v lokalnem in širšem okolju. Ob tem je potrebno dodati, da mora omenjeno delovanje postati trajno in javno, saj ima samo tako možnost doseganja zadovoljivega nivoja »esperantskega osveščanja« prebivalstva v posameznih okoljih.

V postavljanju zametkov esperantskega gibanja, ki je predmet tega prispevka, je potrebna dobršna mera strpnosti in vztrajnosti, tako avtorja tega članka, kakor tudi vseh drugih akterjev, ki so na različne načine vključeni v procese širjenja esperantske ideje.

 

2.    PREHOD ŠTUDIJSKEGA KROŽKA V KLUB ESPERANTISTOV

 

Študijski krožek pod naslovom »Esperantska klepetalnica« je bil na pobudo avtorja tega prispevka izveden na Ljudski univerzi Krško v času od 4. oktobra 2012 do 24. 11. 2013, in sicer na Ekonomski in Trgovski šoli Brežice, v skupnem trajanju 30 pedagoških ur.

 

 

2012-11-08 18

 

Utrinek iz dela študijskega krožka »Esperantska klepetalnica«

 

Krožek se je odlikoval predvsem po izjemni zagnanosti udeležencev in po raznovrstnosti dela, upoštevaje multimedijski pristop (klasična oblika dela, uporaba elektronskih tečajev, branje, prevajanje, pisanje, petje prevedenih delov slovenskih ljudskih pesmi, izvedba mini razstave o delu krožkarjev, ipd.). Krožkarji so pridno delali tudi doma, saj jim je mentor po elektronski pošti vztrajno pošiljal nove in nove domače naloge. Nekateri so uporabili tudi klepetalnik na e-portalu Lernu in se tako že prepričali o izjemni uporabnosti esperanta v mednarodni komunikaciji.

Krožkarji so svoje znanje jezika z veseljem predstavili vodstvu Združenja za esperanto Slovenije (ZES) in Ljudske univerze Krško (LUK) ter znanemu esperantistu in publicistu, gospodu Vinku Ošlaku. Navedeni so se namreč z veseljem odzvali povabilu krožkarjev, da jih obiščejo. Ob teh priložnostih je stekel klepet v esperantu, kjer je bila pomoč izkušenih gostov-esperantistov še kako dobrodošla, kakor tudi njihove koristne informacije o možnostih tako individualnega, kot tudi skupinskega učenja esperanta.

 

DSCN2768-1

 

»Okrogla miza« krožka z Vinkom Ošlakom (drugi z leve) in mini razstavo (desno)

 

 

Med drugim so krožkarji sešili esperantsko zastavo in izdelali grafični podlagi za poznejša emblem KEP in priponko »Mi parolas Esperanton«, kar člani KEP ponosno nosijo ob raznih priložnostih na svojih oblačilih.

Krožkarji so se zelo uspešno predstavili na posebnem »Festivalu študijskih krožkov«, v organizaciji LUK, maja 2013, v Krškem in na vseslovenski »Karavani študijskih krožkov«, v organizaciji Andragoškega centra Ljubljana in Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj, junija 2013, v Črnomlju. Na obeh omenjenih prireditvah so člani krožka povedali nekaj o sebi in svoji predanosti esperantski ideji. Zapeli pa so tudi po eno od  slovenskih ljudskih pesmi, prevedenih v esperanto.

 

MAJ 2013 022

 

Skupina krožkarjev je nastopila na »Festivalu ŠK«, v Krškem

 

Krožek je končalo sedem začetnikov esperantistov, kar je pomenilo za prvič izjemen uspeh.

Že v času krožka se je porodila zamisel o ustanovitvi Kluba esperantistov Posavje (KEP), kar se je resnično tudi zgodilo 14. februarja 2013, z ustanovnim sestankom večine članov krožka. S posebnim sklepom se je 1. marca istega leta KEP priključil k Literarni sekciji »Beseda«, ki deluje v okviru Kulturnega društva »Franc Bogovič« Dobova. Uporabljeni način je bistveno poenostavil postopek ustanovitve kluba.

Marca istega leta je KEP postal tudi kolektivni član ZES.


 

 

ČRNOMELJ 2013 101

 

S »Karavane« v Črnomlju

 

3.    VLOGA KEP PRI LOKALNI ŠIRITVI IDEJE ESPERANTA

 

Z ustanovitvijo kluba in s številnimi prireditvami, kjer so sodelovali člani KEP in z množičnim objavljanjem člankov o delovanju posavskih esperantistov je esperantsko gibanje v posavski regiji, pa tudi širše, postalo prepoznavno.

Dosedanje delovanje KEP je doseglo zavidljive razsežnosti. Omembe vredne so predvsem sledeče aktivnosti:

-        Sodelovanje na literarnih večerih in drugih prireditvah, ki jih prireja literarna sekcija, kamor klub spada (npr.: počastitev slovenskega kulturnega praznika, literarni večeri, posvečeni pomembnejšim slovenskim pesnikom in pisateljem, izvedba zabavnega skeča »Esperanto v Dobovi«, počastitev Dneva zemlje in Dneva Evrope, počastitev spomina na L.L.Zamenhofa, predviden pozdravni nagovor v esperantu na letošnji osrednji občinski prvomajski proslavi, na Šentviški gori, nad Čatežem ob Savi, itd.). V ta namen nastopajoči prebirajo dogodku primerne tekste in poezijo v esperantu, pojejo nekatere pesmi, prevedene v esperanto, pri tem pa si prizadevajo, da izvedba ne daje občutka vsiljevanja esperanta in da je obenem prireditev za obiskovalce čim bolj prijazna, tudi nekoliko zabavna.

-        Soorganizacija posvetovanja slovenskih esperantistov na Čatežu ob Savi, skupaj z ZES, kjer so se udeleženci dogovorili o pomembnih nadaljnjih ukrepih za širjenje esperanta v Sloveniji.

-        Udeležba na Mednarodni konferenci esperantistov Alpe-Jadran v Izoli in ob Zamenhovovem dnevu v Mariboru, kjer je bila izpostavljena tudi aktivnost KEP.

 

IZOLA 1

-         

Delegacija KEP na mednarodni konferenci »Alpe-Jadran«, v Izoli

 

-        Organizacija potopisnega predavanja gostujočega esperantista o obisku v Braziliji v Knjižnici Brežice, kar je tudi na določen način opozorilo na obstoj esperantskega gibanja v tem okolju.

-        Izjava predsednika literarne sekcije, slovenskega pisatelja in esperantista Rudija Mlinarja o osebni pripadnosti in o prizadevanjih KEP za širitev »ideje esperanta« na Radiu Celovec.

-        Redna družabno-izobraževalna srečanja članov KEP na svojih sestankih v brežiški Kavarni »Kavarniški večeri z esperantom« in celo po domovih članstva.

 

DSC_1874

 

S posvetovanja slovenskih esperantistov na Čatežu ob Savi

 

-        KEP se je v preteklem obdobju zelo prizadeval za organizacijo različnih oblik učenja esperanta v sredinah, kjer prednjačijo mladi (poskusa izvedbe učnih delavnic in začetnega tečaja za Klub študentov ene od višjih strokovnih šol v Novem mestu, za udeležence enega od mladinskih centrov, ponudba predavanj o esperantu za osnovne in srednje šole, poskus zagona novega študijskega krožka esperanta na eni od ljudskih univerz, ipd.). Navedena prizadevanja so bila sicer neuspešna, vendar kljub temu pa moramo poudariti, da je KEP tudi z navedenimi aktivnostmi pomembno opozoril širšo javnost, da obstajajo tudi v Posavju ljudje, ki jim je do tega, da esperanto dobi tisto mesto v mednarodnem sporazumevanju, ki mu kot najbolj pravičnemu in demokratičnemu jeziku na svetu tudi pripada.

 

mario-karmen-pajo-zakuska-37

 

V zadnji vrsti: udeleženci KEP na Zamenhofovem dnevu, v Mariboru

 

-        Izjemnega pomena za posavsko esperantsko gibanje je uspešna izvedba 30-urnega brezplačnega začetnega tečaja osnov esperanta »Srečanja z esperantom« v organizaciji KEP in Knjižnice Brežice, z devetimi udeleženci, kar je tudi pomembna osnova za nadaljnje napajanje KEP z novimi člani.

-        Posavski esperantisti so zelo dejavni v komunikaciji med esperantisti v SLO in po svetu (e-pošta, obiski, ipd.).

-        Zelo pomembno je individualno učenje esperanta iz razpoložljive literature, AV-sredstev in e-portalov esperantskih organizacij in e-tečajev.

-        Zagotovljeno je redno spremljanje informacij o dogodkih in aktivnostih na esperantskem področju: Google, www.edukado.net, www.lernu.net, www.esperanto.si, objav Svetovne esperantske zveze (UEA), Evropske esperantske zveze (EEU), Svetovne esperantske mladinske organizacije (TEJO), ipd..

 

IMG_2806

 

Z začetnega 30-urnega tečaja »Srečanja z esperantom« v Knjižnici Brežice

 

-        KEP dopolnjuje svojo interno knjižnico (podarjena in kupljena literatura, AV-pripomočki, ipd.), pri tem pa vodi ustrezno evidenco. Knjižnica predstavlja izjemno pomemben vir za učenje in dograjevanje znanja esperanta.

-        O svojem delu KEP objavlja številne članke, popestrene s fotografijami, v nekaterih elektronskih in klasičnih, predvsem lokalnih medijih, na predsednikovi spletni strani in na njegovem facebook-profilu. Izjemnega pomena so številne objave v biltenu ZES – Informacije. Nekaj člankov je objavil tudi spletni časopis Andragoškega centra Slovenije »e-Novičke«.

 

nastop_18122013

 

Eden od »esperantskih« nastopov na literarnem večeru

 

-        V prihodnje bo KEP nadaljeval predvsem s tistimi aktivnostmi, s katerimi bo poskušal na najbolj eleganten in predvsem na nevsiljiv način vplivati na javnost, v smislu promocije ideje esperanta, kot »motorja svetovne jezikovne demokracije.« Pri tem je posebnega pomena tudi nošenje znakov, povezanih z esperantom, kot npr. priponka »Mi parolas Esperanton« na oblačilih članstva KEP, tečajnikov in simpatizerjev esperanta, prilepljene nalepke z napisom »Esperanto« na osebnih avtomobilih, pa taktno vključevanje točk, povezanih z esperantom v programske vsebine različnih prireditev na lokalnem nivoju in širše, ponudba pouka esperanta v obliki učnih delavnic, študijskih krožkov in tečajev, ipd.

 

 

Prizor iz skeča »Esperanto v Dobovi«: »Pojdite po tej poti….”

 

Izjemnega pomena bo nadaljevanje s poskusi osveščanja mladih z idejo esperanta: šole, mladinski centri, itd.

Prizadevanja bodo osredotočena tudi v smer postavitve vsaj minimalnega števila oglasnih tabel, kjer bo KEP obveščal javnost o vseh svojih pomembnejših aktivnostih in vabil potencialne člane in simpatizerje esperanta.

Klub pripravlja tudi nekatere otroške pravljice in vse ostalo, potrebno za prevod v esperanto, kar bo lahko prispevek k širjenju mednarodnega jezika med otroki in mladino.

 

4.    SKLEPNE MISLI

 

Esperanto lahko živi kot vsak jezik le takrat, ko ga uporabljamo v različnih oblikah komunikacij z esperantisti po svetu, sicer je mrtev. Pri tem pa morajo biti vključeni vsi najpomembnejši kompetentni dejavniki, ki lahko vplivajo na ustvarjanje ustreznih okoliščin za ustrezno internacionalizacijo esperanta. Pri tem moramo še posebej poudariti, da je nujna »izgradnja« sodobne infrastrukture za pouk esperanta v Sloveniji (usposobljeni učitelji v šolah, vodje tečajev in študijskih krožkov za mladino in odrasle, sodobni učbeniki in slovarji, spletni programi, vabljiva literatura, itd.).

      Končno pa pomembnost opisanega primera povzamemo v naslednjih štirih točkah:

-        velik entuziazem, vztrajnost in sposobnost pritegniti druge ljudi;

-        nova oblika sodelovanja z neesperantskimi institucijami v malih mestih in vključevanje v različne aktivnosti kraja, kjer nas mnogi opazijo; torej odprtost do družbe nasploh;

-        uporaba sodobnejših imen za različne oblike učenja esperanta (npr.: »esperantski klepet«, »Spoznajmo esperanto!«, itd.), da imajo ljudje občutek modernega učenja in prijaznega druženja;

-        objavljanje našega početja v lokalnih medijih obveščanja: vzdrževanje javnega mnenja, da esperanto živi in nas javnost sprejema kot aktivnega partnerja za sodelovanje in druženje.

 

Viri:

-        delovno in arhivsko gradivo Kluba esperantistov Posavja