Anton Mihelič

 

ZAKAJ ESPERANTO?

(gradivo v okviru aktivnosti študijskega krožka »Retorika«, pri LUK, maj 2013)

 

1.     UVOD

 

V tem prispevku boste spoznali nekaj osnov esperanta, jezika, za katerega že več kot 125 let potekajo prizadevanja, da bi postal mednarodno priznan. Spoznali boste tudi osnovni smisel, zaradi katerega se splača učiti ta lep, enostaven jezik. Predstavljeni so osnovni cilji esperanta in nekaj avtorjevih razlogov, zakaj je postal esperantist.

Na koncu je podanih še nekaj pomembnejših informacij, ki so lahko v pomoč za učenje jezika.

 

2.     KAJ JE ESPERANTO?

 

Je umeten jezik, ki se je med ostalimi tovrstnimi poskusi najdlje obdržal, že 125 let.

Ustanovitelj esperanta je ruski Jud, očesni zdravnik Ludvik Lazar Zamenhof (1859-1917), ki je živel in delal na Poljskem. Leta 1887 je izšel njegov učbenik »Lingvo Internacia« (Mednarodni jezik), Zamenhofov psevdonim pa je bil dr. Esperanto, kar pomeni dr. Upajoči. Beseda izhaja iz pojma La Espero, kar pomeni Upanje in to za esperanto, ki si prizadeva postati mednaroden, še kako velja. Projekt je pri avtorjevih prijateljih in somišljenikih naletel na izjemno odobravanje in navdušenje. Seveda, veliko pa je bilo tudi nasprotnikov in skeptikov, kar pa velja še dandanašnji. L.L. Zamenhof je bil rojen v mestu Byalistok, v današnji Poljski (takrat pod rusko oblastjo). V tem mestu so živeli: Judje, Poljaki, Rusi, Nemci in Litvanci - in to strogo medsebojno razdeljeni. Vsakodnevno življenje je med njimi porajalo mnogo mržnje in sovraštva. Zaradi različnih jezikov med njimi ni moglo priti do pristnih stikov in razumevanja. Ideja Zamenhofa: en nevtralen jezik, ki bi vsem bil drugi jezik, s katerim bi se lahko premagovale jezikovne bariere in tako bi bilo omogočeno boljše sporazumevanje, s tem pa tudi složnost med narodi; 

 

3.     ESPERANTO – LAHEK JEZIK ZA ENAKOPRAVNO SPORAZUMEVANJE

Esperanto je mednaroden in nevtralen


Esperanto ne pripada nobenemu določenemu narodu, niti nobeni določeni državi. Je torej od vseh in obenem od nobenega. Ne daje pooblastila nobeni nacionalni kulturi, hkrati pa jih tudi ne zanemarja. Pripada vsem ljudem, ki ga ogovore, in predstavlja most med različnimi kulturami.

Esperanto je lahek jezik

Zaradi svoje enostavne in pravilne slovnice, zaradi enostavnega sestavljanja daljših stavkov s pomočjo krajših in zaradi svojega mednarodnega slovarja je esperanto za učenje najlažji jezik na svetu. V esperantu govoriš enako kot pišeš, razen petih specifičnih črk. Znanstvene študije so potrdile, da se je esperanta možno učiti nekajkrat hitreje od ostalih jezikov (tudi do desetkrat hitreje!).

Navedimo nekaj primerov.

-       Ista korenska osnova: oče = patro, mama = patrino, starši = gepatroj;

-       Samo 2 sklona: imenovalnik in tožilnik, kjer ni predpon: knjiga: kdo ali kaj: libro; koga ali kaj: libron;

-       Enostavno se predstavimo: Mia nomo estas Anton. Mi venas de vilaĝo Čatež ob Savi. Mi estas Sloveno. Mi ŝatas tiun stutrondon…itd.;

-       Specifične črke: ĉ, ĝ, ĥ, ĵ, ŝ, ŭ: npr.: ĉirkaŭ = okrog, okoli; ĵaŭdo = četrtek; ŝati = imeti rad; ĝis revido; ĥaos = kaos, zmeda, zmešnjava;

-       Samostalniki imajo vedno končnico – o, pridevniki – a: npr.: alta arbo = visoko drevo;

-       Poudarek vedno na predzadnjem zlogu: npr.: la espero = upanje;/ nič več slovnice!!!/

 

Kaj je cilj esperanta?

Esperanto je ena krasna ponudba za rešitev problema (ne) sporazumevanja na svetu in enkratno sredstvo za boljše odnose med narodi. Je nevtralen, kar pomeni, da ni materni jezik nobenega naroda. Esperanto ne želi izriniti materne jezike, pač pa skrbi za njihovo enakopravnost in obstojnost. Nobeden jezik naj ne bi bil prvenstven, pa tudi ne zapostavljen. Govorci esperanta se zoperstavljajo današnjemu zatiranju jezikovnih in kulturnih manjšin, kakor tudi uporabi »velikih jezikov« pri vsiljevanju političnih in ekonomskih interesov velesil drugim narodom (tkim. »jezikovni imperializem«). Esperanto je lahko drugi jezik za vse narode na svetu.

Vprašajmo se: Koliko bi npr. odpadlo prevajalcev v organih EU? Kako velika krivica se dela angleščini z mnogimi »popačenji«, itd.

 

 

4.     ZAKAJ SEM ESPERANTIST?

 

Ker sem prepričan v enakopravnost esperanta za vse narode na svetu in ker sem proti angleško-ameriški jezikovni in kulturni prevladi na svetu in torej tudi pri nas.

Ker je esperanto enostaven jezik in se piše tako kot govori in obratno.

Ker se lahko dopisujem, tako v »klepetalniku« posebnega e-portala »Lernu«, kakor tudi drugače, z esperantisti po vsem svetu – od Američana do Kitajca.

Ker mi je odprta pot do novih prijateljev, številnih mednarodnih esperantskih srečanj doma in v tujini; do esperantistov, ki so pripravljeni nuditi prenočišče in pokazati zanimivosti svojega mesta,….

Moje prvo srečanje z esperantom je bilo v času mojega šolanja v Železniški industrijski šoli (ŽIŠ) Maribor, nato nič do pred dveh let, ko se mi je zopet zahotelo esperanta. Najprej sem učenje esperanta nadaljeval sam, nato pa se mi je pridružila še žena. Resnejše ukvarjanje z esperantom se je nadaljevalo v prvič izvedenem študijskem krožku (ŠK) »Esperantska klepetalnica« pri Ljudski univerzi Krško (LUK), ki sem ga vodil s pridobljeno licenco za mentorja ŠK na Andragoškem centru Slovenije (ACS). Krožek je odlično uspel in doživel številne objave v lokalnih elektronskih in tiskanih medijih (http://www.lokalno.si, http://posavje.info, Posavski obzornik, Dolenjski list), nadalje v spletišču Združenja za esperanto Slovenije (ZES) – www.esperanto.si,  pa v biltenu ZES – Informacije/Informoj. Mnoge objave lahko najdete tudi na moji spletni strani: www.antonmihelic.com in na mojem FB-profilu: http://www.facebook.com/antonmhl. Kratko sporočilo o krožku si lahko preberete tudi v posebni zgibanki, ki jo lahko dobite na krožku retorike na LUK. Najpomembnejši izobraževalni cilj krožka je bil osvojiti osnove klasičnega in elektronskega komuniciranja v esperantu, kar nam je tudi v celoti uspelo.

Kar pa zadeva akcijske cilje krožka, je bil osnovni akcijski cilji akcijski cilj dosežen s  pripojitvijo k Literarni sekciji »Beseda«, ki deluje v sklopu Kulturnega društva (KD) »Franc Bogovič« Dobova. Letos februarja je bil namreč ustanovljen klub esperantistov Posavja (KEP) oz. Esperanto-klubo Posavje (EKP), ki deluje v sklopu omenjene sekcije, in postal sem njegov predsednik. KD je s KEP letos marca postal kolektivni član ZES.

Člani Kluba se sestajamo najmanj enkrat mesečno, razpravljamo o najpomembnejših dogodkih predvsem v esperantskem gibanju in dopolnjujemo znanje esperanta. Z »esperantskimi« točkami sodelujemo na nekaterih pomembnejših literarnih večerih, ki jih organizira že navedena sekcija »Beseda«. Nadalje udeležujemo se nekaterih esperantskih prireditev po Sloveniji, prebiramo esperantsko literaturo…... Osnovno poslanstvo Kluba je širiti esperantsko gibanje v tem delu Slovenije.

Klub vsako leto sprejme program dela, imamo pa tudi svoja klubska pravila, simbole in zastavo. Priponki »Mi parolas Esperanton« in »Klub esperantistov/Esperanto-klubo Posavje« si lahko ogledate pri krožku retorike.

 

 

5.     POMEMBNO JE VEDETI

 

Zelo priporočljivo je obiskati dva zelo pomembna spletna portala na Google, »Lernu« (še posebej tečaji esperanta in mednarodni »klepetalnik«) in »Kurso de Esperanto«, sicer pa mnoge informacije o esperantu nasploh najdete, če na Google enostavno odtipkate besedo »esperanto«.

Pomembnejše institucije na področju esperantskega gibanja so: Svetova esperantska zveza (UEA), Združenje za esperanto Slovenije (ZES), Evropska esperantska zveza (EEU), Svetovna mladinska esperantska organizacija (TEJO), Pomoč na potovanjih (Pasporta Servo), itd.

V naslednji izobraževalni sezoni bo na LUK ponovno organiziran ŠK »Esperantska klepetalnica«, kjer bomo klepetali, peli in se veselo družili s pomembnimi gosti, zato vas vljudno vabim, da se nam pridružite. Krožek bo brezplačen.

Ravno tako vas vabim, da se nam pridružite v Klubu esperantistov Posavja, kjer se boste ravno tako lahko seznanili z osnovami esperanta in esperantskega gibanja nasploh, obenem pa spoznavali čudovite esperantiste doma in v tujini.

 

6.     ZAKLJUČEK

 

Torej zdaj upam da veste: kaj je esperanto, v čem je njegova enostavnost in enakopravnost, kaj je njegov osnovni cilj in zakaj se je tudi s pomočjo moje izkušnje smiselno učiti esperanta. Zvedeli ste tudi za nekaj virov, kjer se je možno podrobneje poučiti o esperantu.