O ESPERANTU

 

Kaj je esperanto?

 

Je normirani jezik, kot so vsi nacionalni urejeni in s pravili določeni jeziki. Iniciativo zanj je sprožil L.L. Zamenhof 1887. Leta. Od takrat se razvija na isti način kot kateri koli nacionalni jezik.)

Torej, kot je že rečeno, je iniciator esperanta ruski Jud, očesni zdravnik Ludvik Lazar Zamenhof (1859-1917), ki je živel in delal na Poljskem. Leta 1887 je izšel njegov učbenik »Lingvo Internacia« (Mednarodni jezik), Zamenhofov psevdonim pa je bil dr. Esperanto, kar pomeni dr. Upajoči. Beseda izhaja iz pojma  Espero, kar pomeni Upanje in to za esperanto, ki si prizadeva postati mednaroden, še kako velja. Projekt je pri avtorjevih prijateljih in somišljenikih naletel na izjemno odobravanje in navdušenje. Seveda, veliko pa je bilo tudi nasprotnikov in skeptikov, kar pa velja še dandanašnji. L.L. Zamenhof je bil rojen v mestu Byalistok, v današnji Poljski (takrat pod rusko oblastjo). V tem mestu so živeli: Judje, Poljaki, Rusi, Nemci in Litvanci - in to strogo medsebojno razdeljeni. Vsakodnevno življenje je med njimi porajalo mnogo mržnje in sovraštva. Zaradi različnih jezikov med njimi ni moglo priti do pristnih stikov in razumevanja. Ideja Zamenhofa: en nevtralen jezik, ki bi vsem bil drugi jezik, s katerim bi se lahko premagovale jezikovne bariere in tako bi bilo omogočeno

 

boljše sporazumevanje, s tem pa tudi složnost med narodi. 

Na dan 26. julija 1887 (po gregorijanskem koledarju) je prva različica esperantskega učbenika »Lingvo Internacia« /Mednarodni jezik/, ki se je pozneje preimenoval v »Esperanto«/Upajoči, po opravljeni cenzuri dobila dovoljenje za širitev.

V spomin na ta pomemben dogodek se navedeni datum šteje za rojstni dan esperanta. Učbenik je izšel v ruščini, že isto leto pa je bil preveden še v nemščino, poljščino in francoščino, pozneje pa še v angleščino in hebrejščino.

Esperanto je mednaroden in nevtralen jezik

Esperanto ne pripada nobenemu določenemu narodu, niti nobeni določeni državi. Je torej od vseh in obenem od nobenega. Ne daje pooblastila nobeni nacionalni kulturi, hkrati pa jih tudi ne zanemarja. Pripada vsem ljudem, ki ga ogovore, in predstavlja most med različnimi kulturami.

Esperanto je lahek jezik

Zaradi svoje enostavne in pravilne slovnice, zaradi enostavnega sestavljanja daljših sestavljenk  s pomočjo krajših in pravil brez izjem in zaradi svojega mednarodnega slovarja je esperanto za učenje sigurno med najlažjimi jeziki na svetu. V esperantu govoriš enako kot pišeš.  Znanstvene študije so potrdile, da se je esperanta možno učiti nekajkrat hitreje od ostalih jezikov (tudi do desetkrat hitrejeko gre za osnovni turistično potreben nivo jezika).

Navedimo nekaj primerov.

-        Ista korenska osnova: oče = patro, mama = patrino, starši = gepatroj;

-        Samo 2 sklona: imenovalnik in tožilnik, kjer ni predpon: knjiga: kdo ali kaj: libro; koga ali kaj: libron;

-        Enostavno se predstavimo: Mia nomo estas Anton. Mi venas de vilaĝo Čatež ob Savi. Mi estas Sloveno. Mi ŝatas ĉi tiun studrondonitd.; (Ime mi je Anton. Prihajam iz vasi Čatež ob Savi. Sem Slovenec. Rad imam tale študijski krožek).

-        Specifične črke: ĉ, ĝ, ĥ, ĵ, ŝ, ŭ: npr.: ĉirkaŭ = okrog, okoli; ĵaŭdo = četrtek; ŝati = imeti rad; ĝis revido = na svidenje – ponovno videnje; ĥaos = kaos, zmeda, zmešnjava;

-        Samostalniki imajo vedno končnico – o, pridevniki – a: npr.: alta arbo = visoko drevo;

-        Poudarek vedno na predzadnjem zlogu: npr.: la espero = upanje;

 

Kaj je cilj esperanta?

Esperanto je ena krasna ponudba za rešitev problema (ne)sporazumevanja na svetu in enkratno sredstvo za boljše odnose med narodi. Je nevtralen, kar pomeni, da ni materni jezik nobenega naroda. Esperanto ne želi izriniti materne jezike, pač pa skrbi za njihovo enakopravnost in obstojnost. Nobeden jezik naj ne bi bil prvenstven, pa tudi ne zapostavljen. Govorci esperanta se zoperstavljajo današnjemu zatiranju jezikovnih in kulturnih manjšin, kakor tudi uporabi »velikih jezikov« pri vsiljevanju političnih in ekonomskih interesov velesil drugim narodom (tkim. »jezikovni imperializem«). Esperanto je lahko drugi jezik za vse narode na svetu.

Vprašajmo se: Koliko bi npr. odpadlo prevajalcev v organih EU? Kako velika krivica se dela angleščini z mnogimi »popačenji«, itd.

 

Zakaj sem esperantist?

 

·       Ker sem prepričan v enakopravnost esperanta za vse narode na svetu in ker sem proti angleško-ameriški jezikovni in kulturni prevladi na svetu in torej tudi pri nas.

·       Ker je esperanto enostaven jezik in se piše tako kot govori in obratno.

·       Ker se lahko dopisujem, tako v »klepetalniku« posebnega e-portala »Lernu«, kakor tudi drugače, z esperantisti po vsem svetu – od Američana do Kitajca.

·       Ker mi je odprta pot do novih prijateljev, številnih mednarodnih esperantskih srečanj doma in v tujini; do esperantistov, ki so pripravljeni nuditi prenočišče in pokazati zanimivosti svojega mesta,….

 

Pomembno je še vedeti

 

Zelo priporočljivo je obiskati dva zelo pomembna spletna portala na Google, »Lernu« (še posebej tečaji esperanta in mednarodni »klepetalnik«/tujmesaĝilo/) in »Kurso de Esperanto«, sicer pa mnoge informacije o esperantu nasploh najdete, če na Google enostavno odtipkate besedo »esperanto«.

Pomembnejše institucije na področju esperantskega gibanja so: Svetova esperantska zveza (UEA), Združenje za esperanto Slovenije (ZES), Evropska esperantska zveza (EEU), Svetovna mladinska esperantska organizacija (TEJO), Pomoč na potovanjih (Pasporta Servo), itd.

Vabim vas, da se nam pridružite v Klubu esperantistov Posavja, kjer utrjujemo znanje esperanta, se pogovarjamo o aktualnih zadevah v esperantskem gibanju, načrtujemo prireditve s „pridihom“ esperanta in se prijetno družimo v brežiški Kavarni, vsak zadnji delovni dan v mesecu.

Vsak torek in nedeljo, v času od 18.00 – 19.00, sem prisoten v klepetalniku (tujmesaĝilo),

 kjer se mi lahko pridružite na osnovi prijave na povezavi http://sl.lernu.net/.